Ali je "dronski zaščitni zid" na vzhodni meji EU sploh realna rešitev?

Kot smo poročali, je več držav članic EU in zveze Nato v zadnjih dnevih in tednih zaznalo prisotnost domnevno ruskih brezpilotnih letalnikov oziroma dronov v svojih zračnih prostorih – na Poljskem, Danskem, Romuniji – v estonski zračni prostor pa so nedavno vstopila tudi ruska vojaška letala. Zaradi teh incidentov so bila začasno zaprta nekatera letališča v teh državah.

Te nedavne incidente bi po besedah nekdanjega dopisnika časnika Delo iz Rusija Branka Sobana, ki je minuli teden spregovoril za N1 Slovenija, lahko razumeli kot testiranje obrambnih mehanizmov zveze Nato in tudi kot provokacije ruskega predsednika Vladimirja Putina.

S temi navedbami se strinja tudi Alexandr Burilkov, strokovnjak za vojaška in varnostna vprašanja v postsovjetskem prostoru, ki je spregovoril za portal Euronews. Kot je dejal, Evropa ne bi smela pretirano reagirati na vdore dronov v zračni prostor EU in države članice zveze Nato.

"Takšne stvari so se redno dogajale med hladno vojno. Ohranjanje trezne glave in pragmatičen pristop do teh dejanj sta po mojem mnenju ključna. Lekcija, ki bi jo morali iz tega potegniti, je, da ni pametno panično pretiravati, temveč biti na takšne incidente pripravljeni. Ne smemo ignorirati nevarnosti, ampak moramo biti nanje pripravljeni," je dejal Burilkov za Euronews.

Izpostavil pa je, da trenutne grožnje Rusije niso tako izrazite kot v času trajanja hladne vojne. Sovjetska zveza je bila močnejša, kot si to lahko Ruska federacija sploh obeta, meni Burilkov. Takrat so se "rutinski incidenti dogajali na geografskih ozkih grlih", ko so sovjetski bombniki ali jedrsko oborožena letala vstopala v ameriški zračni prostor na Aljaski.

"To se je dogajalo, odkar je Sovjetska zveza imela sodobna letala. Pa vendar to nikoli ni pripeljalo do vojne med jedrskimi silami. In tega bi se morali resnično zavedati," je dejal strokovnjak.

Evropska komisija je ta teden predstavila idejo o "dronskem zaščitnem zidu" – omrežju za zaznavanje in odzivanje vzdolž vzhodne meje EU, ki bi zaznavalo in uničevalo sumljive drone ob vstopu v zračni prostor EU. Da je takšna zaščita potrebna, je v septembrskem nagovoru v Evropskem parlamentu poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta je konec septembra dejala tudi, lahko bila po jasnem opozorilu ob vdoru v zračni prostor seveda na mizi tudi možnost sestrelitve letala oziroma drona.

K razpravi o takšni obrambi se je priključila tudi zveza Nato, kar je po mnenju Alexandra Burilkova razumljivo, saj EU in zveza Nato zaostajata za Rusijo in Ukrajino na področju razvoja tehnologije dronov in zaščite proti njim.

"Gre za to, da je treba dodati paralelne zmogljivosti, saj je Nato kljub več kot triletni vojni še vedno manj zmogljiv na področju dronov kot Ukrajina ali Rusija. Rusi imajo prednost velike industrije, Ukrajinci pa prednost inovacijskega ekosistema Brave-1, ki je bolj prilagodljiv od ruskega. A obe državi sta pred Evropo," je izpostavil.

V primeru, da bi se Evropa odločila za izgradnjo "dronskega zaščitnega zidu", bi morala upoštevati dva ključna vidika: hitro se razvijajoče tehnologije na področju brezpilotnih letalnikov in težave pri njihovi množični proizvodnji.

"Droni se razvijajo veliko hitreje kot drugi sistemi, ker so majhni in jih je enostavno izdelati. Če želiš posodobiti tank, ladjo ali letalo, je to velik projekt, ki traja leta. Dron pa je pogosto natisnjen s pomočjo 3D tiskalnikov, uporablja komercialno elektroniko in motorje – zato je zelo enostavno izdelovati vedno boljše različice," je ocenil Alexandr Burlikov.

Po njegovem mnenju Evropa trenutno nima proizvodnih kapacitet za izdelavo tako velikega števila majhnih dronov, ki bi lahko varovala vzhodno zračno mejo EU.

"Te tehnologije se hitro spreminjajo. Zato nima smisla kupovati trenutno najboljših dronov in jih nato kopičiti, saj čez nekaj let morda ne bodo več učinkoviti. Pametnejše bi bilo razvijati strategijo na dva načina – po eni strani povečevati proizvodne kapacitete, da lahko po potrebi hitro povečamo obseg izdelave, po drugi pa ostajati na vrhu inovacij. Ne smemo celotne obrambe zgraditi na sistemih, ki lahko čez čas zastarajo," je izpostavil.

Prav tako bi morali biti droni čim hitreje integrirani v vojske držav članic EU in zveze Nato. Droni bi morali postati stalni del kombinirane, mehanizirane in sodobne vojske, ki ne sme pozabiti na svoje klasične zmogljivosti, ki jih predstavljajo tanki, artilerija in letalstvo.

Kot eno od glavnih ovir "dronskega zaščitnega zidu" Burilkov vidi, da bo vsaka država imela svoje protokole glede morebitne nevtralizacije sovražnih brezpilotnih letalnikov.

"V Nemčiji na primer vojaške vaje pogosto motijo droni. In če gre za enega samega, ga morda nevtraliziraš – ali pa tudi ne. Če se to zgodi na poseljenem območju, kot recimo v okolici danskega letališča, pa ga sploh ne moreš sestreliti brez tveganja za ljudi," je zaključil strokovnjak.